Aretiranih več kot 60 ljudi, oropane trgovine, ustreljena novinarka

Odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa, da v Los Angeles pošlje skoraj dva tisoč pripadnikov Nacionalne garde brez soglasja kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma, je sprožila ostre odzive v političnih in pravnih krogih, pa tudi med lokalnimi prebivalci. Gre za prvi primer po letu 1965, da je predsednik ZDA enostransko napotil vojaške sile v posamezno zvezno državo brez formalne zahteve lokalne izvršne oblasti.

Guverner Newsom je Trumpovo potezo označil za »resno kršitev državne suverenosti« in napovedal pravne korake. »To je nepotrebna odločitev, ki ustvarja krizo tam, kjer je ni bilo,« je dejal guverner in zahteval takojšen umik garde.

Newsom je kasneje odgovoril na grožnjo Trumpovega člana kabineta, ki je napovedal nadaljevanje migracijskih racij in možnost aretacij ljudi, ki bi ovirali uradnike, tudi izvoljenih politikov. Newsom je izzivalno sporočil, da ga to ne bo ustavilo pri branjenju Kalifornije.

FOTO: David Ryder/Reuters

Podobne pomisleke so izrazili tudi drugi predstavniki oblasti. Županja Los Angelesa Karen Bass je ukrep označila za nevarno eskalacijo in poudarila, da mestne oblasti situacijo obvladujejo. Tudi šerif okrožja Los Angeles Robert Luna je bil kritičen: dejal je, da ni bil obveščen o nalogah garde, in dodal, da bi bilo bolje, če bi o ukrepih odločale lokalne institucije.

Protesti zaradi racij, vlada z vojsko

Napetosti v mestu so se zaostrile po povečanju racij ameriške imigracijske in carinske službe (ICE), zlasti v tekstilni četrti Los Angelesa, kjer so bile izvršene množične aretacije. Protesti, ki so sledili, so hitro prerasli v nasilne izgrede. Protestniki so se zbrali pred mestno hišo in na drugih lokacijah, spopadli so se s policijo, ki je uporabila solzivec in gumijaste naboje.

V San Franciscu je bilo v nedeljo aretiranih približno 60 ljudi, trije policisti so bili poškodovani, eden je potreboval bolnišnično oskrbo.

Po navedbah policije so protestniki postali nasilni in zagrešili kazniva dejanja, kot so napadi, uničevanje lastnine in vandalizem, zato so oblasti razglasile nezakonito zbiranje. Večina protestnikov je prizorišče zapustila, nekateri pa so nadaljevali nezakonito vedenje, vključno z uničevanjem stavb in policijskega vozila.

Župan Daniel Lurie je v odzivu poudaril, da ima vsak pravico do mirnega protesta, vendar nasilja in uničevanja ne bodo nikoli tolerirali. Dodal je še, da so protesti pojenjali, in opozoril, da ciljanje na priseljensko skupnost, ki prispeva k mestu, njegovi ekonomiji in družinam, zmanjšuje varnost v San Franciscu.

V izgredih je bila po poročanju BBC ranjena tudi avstralska novinarka. Medtem ko se je Lauren Tomasi z avstralskega kanala Channel Nine javljala živo, jo je krogla zadela v nogo. Menda je bila zadeta z gumijastim nabojem, ki ga je uporabila policija.

FOTO: David Ryder/Reuters

Policija Los Angelesa (LAPD) sporoča, da lastniki podjetij poročajo o izropanih trgovinah. Na X je enota LAPD Central Division zapisala: »Lastniki podjetij poročajo, da se v območju 6th St. in Broadway ropajo trgovine. Policisti so na poti na kraj dogodka, da bodo izvedli preiskavo.«

Na avtocesti 101 je skupina protestnikov blokirala promet, kar je vodilo v popolno zaprtje cestnih pasov. Policija je razglasila nezakonito zborovanje in izdala ukaz za razpršitev množice, kar je vodilo v nadaljnje aretacije. Lokalna skupnost, predvsem imigrantske družine, se po navedbah organizacij za človekove pravice počutijo ogrožene.

Kalifornijska podguvernerka Eleni Kounalakis je napovedala, da bo zvezna država sprožila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi domnevne nezakonite federalizacije garde. Pravna stroka opozarja, da je enostranska napotitev garde brez soglasja guvernerja skrajno redka in ustavnopravno sporna.

Demonstranti se spopadajo s policijo v središču Los Angelesa, kjer se je napetost po objavi Trumpovega ukaza o napotitvi Nacionalne garde brez soglasja guvernerja še povečala. FOTO: David Swanson/Reuters

Nekateri analitiki dejanje primerjajo z ravnanjem avtoritarnih voditeljev, kot je Viktor Orbán, češ da gre za demonstracijo moči in odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav. Demokratski senator Alex Padilla je odločitev označil za poskus ustvarjanja navidezne krize, medtem ko so številni lokalni in državni politiki znova poudarili pravico do mirnega protesta.

Trump na drugi strani vztraja, da je odločitev upravičena. »V Los Angelesu je situacija nevarna. Poskrbeti moramo za red in zakon,« je dejal predsednik, ki ostaja razdvajajoča figura v ameriški politiki.