Na Rožniku se je s podelitvijo nagrade za najboljši roman preteklega leta sklenilo že 35. kresnikovanje. Nagrada v višini 7000 evrov bruto, ki jo prispeva medijska hiša Delo, je po izbiri petčlanske žirije s predsednikom Igorjem Bratožem na čelu pripadla Ani Schnabl za roman September (Beletrina).

Njen tretji roman – z drugim, Plima, je bila leta 2023 v kresnikovi deseterici – je za pisateljico in publicistko iz Kamnika, med drugim kolumnistko britanskega Guardiana, prelomen. Ne le da je z njim postala šesta lavreatka v zgodovini nagrade kresnik, kot pravi, spremenil je tudi njen pogled na literaturo.

»Radi govorimo o tem, da [literatura] spodbuja sočutje. Ampak bolj ko to prepričanje opazujem, bolj puhlo se mi zdi. Močno dvomim, da ljudje posežemo po knjigah zato, ker se tako zanimamo za druge in bi se radi vzgojili v sočutne posameznike; to je pri nekaterih, že tako širokih bralcih morda bolj ... kolateralni učinek. Mislim, da nas večina poseže po knjigah zato, ker upamo, da nas bodo videle in da kljub vsemu, kar bodo videle, ne bodo odvrnile pogleda,« je povedala v nedavnem intervjuju v Delu.

Nocoj je njihov večer. Finalisti letošnjega kresnika Anja Radaljac, Ana Schnabl, Kazimir Kolar in Tina Perić. Finalist je tudi Feri Lainšček. FOTO: Blaž Samec/Delo

Potreba po književnosti in novi zakonodaji

Tudi tokratno podelitev na Rožniku je povezovala Bernarda Žarn, režiral jo je Matej Filipčič, nastopili pa so pevska skupina Maroltovke in glasbeniki v sestavi kitarist in vokalist Gregor Volk, tolkalec in vokalist Metod Banko, vokalistka in violinistka Laura Krajnc, tubist in tolkalec Goran Krmac ter harmonikar Janez Dovč, ki ustvarja tudi elektronsko glasbo. Kot je tradicija zadnjih nekaj let, je na Rožniku obratovala tudi popup knjigarna pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature, ki je ponujala tako letošnje nominirane romane kot zmagovalne preteklih desetih let. Tudi tokratno končno odločitev je razglasil in utemeljil trenutni predsednik žirije, ki je skupno izbirala med 199 deli s seznama Nacionalnega bibliografskega centra, kresnika – po novem v obliki kipca – je Ani Schnabl podelila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša.

»Podelitev na Rožniku ni le lepa tradicija – postala je kulturna prireditev, ki nas združuje kot skupnost okoli vrednot, ki jih prinašata literatura in pisana beseda. Projekt Kresnik povečuje prepoznavnost slovenskih avtorjev, mnogim med njimi pa nagrada odpira pot do prevodov in mednarodne uveljavitve. Podobno velja za Mlado pero,« je poudarila v govoru na začetku prireditve.

Nataša Luša je poudarila potrebo po književnosti, pa tudi po novi medijski zakonodaji. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ob tem je spomnila, da so se, odkar je v začetku devetdesetih zaživela nagrada kresnik,  časi spremenili, tudi za Delo: »Bralne navade se spreminjajo, naklade tiskanih edicij upadajo, novinarstvo se mora prilagajati novim tehnološkim in ekonomskim okoliščinam. V takih razmerah bi si želeli več razumevanja za pomen kakovostnega novinarstva tudi z vidika zakonodaje,« je pozvala.

Po njenem bi lahko nova medijska zakonodaja prinesla pomembne mehanizme za sistemsko prepoznavanje vloge medijev kot nosilcev pismenosti, kritične misli in demokratične kulture, ob čemer je izrazila upanje, da bo dovolj politične volje za njeno uresničitev.

»Res je – živimo v času, ko so pozornost in javna sredstva vse bolj usmerjeni v spopade, varnost in obrambo. Ne vemo, kam se bodo obrnili ti zadnji vojni spopadi in kakšen vpliv bodo imeli na svet. A prav v takih časih potrebujemo knjige, razmislek, zgodbe. Nekaj trdnega, oprijemljivega, nekaj, kar nam daje sidro. Potrebujemo književnost,« je sklenila.

Razkriti finalisti za kresnika, do podelitve le še mesec